Hudičev krempelj

 

Vražji krempelj (latinsko Harpagophytum procumbens) spada v družino sezamovk. Je trajnica, ki raste v puščavi Kalahari v Namibiji in Južnoafriški republiki. Vražji krempelj sestavlja več korenin: navpično navzdol raste primarna korenina, iz nje pa vodoravno rastejo stranske korenine. Njihova dolžina lahko doseže tudi dva metra. To je tudi tisti del rastline, iz katerega s farmacevtsko ekstrakcijo nastanejo naravna zdravila. Cvetovi vražjega kremplja so rdeče vijolični, plodovi pa imajo izrastke s kaveljčki.

Domorodci južne Afrike že dolgo uporabljajo vražji krempelj za različne težave:

  • revmatične bolezni,
  • prebavne težave (povečanje apetita, odvajanje),
  • proti vnetjem in bolečinam,
  • pri poškodbah kože.

Na območju Evrope beležimo uporabo vražjega kremplja od sredine prejšnjega stoletja, zlasti za lajšanje težav s prebavo, jetri, žolčnikom, ledvicami in mehurjem ter pri revmatičnih težavah.

Sodobno uporabo vražjega kremplja lahko strnemo v dve področji: bolečine v sklepih in mišicah ter prebavne težave. Sestavine vražjega kremplja blažijo vnetja in bolečine in tako pomagajo pri številnih stanjih, kot so bolečine v ramenskem obroču, komolcih, prstih, križu in kolenu. Ta področja uporabe so tudi najbolje preučena v sodobnih kliničnih raziskavah. Lajšanje prebavnih težav (lajšanje napenjanja in napihnjenosti ter povečanje apetita, kadar je ta bolezensko zmanjšan) pa pripisujemo zlasti grenčinam, ki jih vsebuje vražji krempelj.

Za pridobivanje rastlin za zdravila Alfreda Vogla je značilno, da ne sme škodovati okolju. Rastline zato v največji možni meri gojijo v lastnih nasadih. To velja tudi za vražji krempelj, ki ga pridobivajo skupaj z lokalnimi partnerji in strokovnjaki v lastnih nasadih z namakalnim sistemom v južni Afriki. Na tak način omogočajo rast rastline v njenem naravnem okolju in preprečujejo nevarnost iztrebljenja rastline zaradi prevelikega nabiranja.

 

Shopping Cart